navigacija  Začetna stran Mednarodna zveza 2. april - poslanice
Poslanica ob Mednarodnem dnevu knjig za otroke 1997

Poslanico ob 2. aprilu 1997 - Mednarodnem dnevu knjig za otroke je pripravila Slovenska sekcija IBBY.

plakat_1997

 

OTROŠTVO JE POEZIJA ŽIVLJENJA.
POEZIJA JE OTROŠTVO SVETA.


I
Odrasli poslušajo besede, ne da bi jih slišali.
Odrasli berejo besede, ne da bi jih začutili.
Odrasli govorijo besede, ne da bi ji pokušali.
Odrasli pišejo besede, ne da bi jih poduhali.
Odrasli pri besedovanju sploh ne opazijo besed,
zato besede zvenejo od samote in žalosti.
Odrasli uporabljajo besede, ne da bi jih ljubili.
Tako se besede pokvarijo in postarajo.
Otroci pa so drugačni. Otroci se z besedami igrajo.
Igra popravi pokvarjene besede.
Igra s starih besed postrga rjo in jim povrne mladostni lesk.
Igra porodi nove, nezaslišane, nezaslišano lepe besede.
Otroci poslušajo besede. Besede so glasba človeških glasov.
Otroci čutijo besede: so mehke? trde? okrogle? špičaste?
Otroci pokušajo besede: so sladke? slane? kisle? grenke?
Otroci duhajo besede. Besede so cvetni prah na rožah stvari.
Otroci imajo radi besede. Zato imajo tudi besede rade otroke.


II
Odrasli gledajo barve, ne da bi jih videli.
Odrasli zaznavajo oblike, ne da bi razumeli njihovo govorico.
Odrasli živijo v svetlobi in od svetlobe, ne da bi jo sploh opazili.
Odrasli mečejo dolge sence, ne da bi se z njimi igrali.
Odrasli zavzemajo precej (kar preveč) prostora,
ne da bi se enkrat samkrat začudili njegovi prostornosti.
Odrasli gledajo svet z zaprtimi očmi.
Zato se prostor skrči, sence umrejo, svetloba potemni,
barve zbledijo, oblike pa onemijo.
Otroci so drugačni. Otroci s široko razprtimi očmi strmijo v svet in se čudijo stvarem.
Otroci z barvami in oblikami igrajo. Igra razpiha prah z zbledelih barv in jim povrne rojstni blesk.
Igra porodi nove, dotlej nevidne in nezaslišane, nezaslišano lepe oblike.
Otroci vidijo barve. Barve so otroštvo svetlobe.
Otroci razumejo govorico oblik: so nežne? ostre? živahne? otožne?
Otroci čutijo, otroci dihajo, otroci vidijo nevidno svetlobo.
Svetloba je mati sveta.
Otroci sicer mečejo kratke sence, a se z njimi igrajo.
Sence so slepe, zato jih svetloba pelje za roko – kot otroke.
Otroci se čudijo prostoru in njihovi neznanski prostosti.
Otroci imajo radi slike. Zato imajo tudi slike rade otroke.

III
Vsak pesnik je velik otrok. In vsak otrok je mali pesnik.
Vsak slikar je velik pacon. In vsak otrok je mali malar.

IV
Ta poslanica je uglašena kot pesem, kot oda neskončni ustvarjalni zmožnosti otrok. Vendarje žal ne morem skleniti kot pesem. Vse preveč je trpljenja otrok, da bi ga lahko zamolčal. Zato bom pesem na koncu pokvaril. Zaradi odgovornosti do usode otrok in prihodnosti tega našega
edinega sveta. Obiskal sem Sarajevo med okrutnim obleganjem tega lepega mesta. Sredi groznihprizorov uničenja so me najbolj pretresli, obenem pa vzradostili prav otroci: povsod sem jih videval,na vsakem vogalu, kako se igrajo, podijo za žogo, se skrivajo in lovijo ter se z improviziranimi palicamigredo vojne igre. Celo med čisto zaresnim streljanjem odraslih. Kadarkoli sem to zagledal, me
je zazeblo, saj so bili najbližji položaji ostrostrelcev oddaljeni komaj sto–dvesto metrov, znano pa je, da ostrostrelci tako radi streljajo na te male glavice! To je zločin, ki je v tej strašni vojni najbolj podel in gnusen! Kako je mogoče, da odrasel človek zavestno skozi daljnogled vzame na muho otroka?! Tu se svet konča! Navdali so me mešani občutki: obenem z bojaznijo za njihova življenja sem razumel
globoko potrebo sarajevskih otrok po igri. Po tisočih dneh vojne, po tisočih nočeh skrivanja po kleteh (za otroke pa je vsak dan dolg kot neskončnost) je otroški nagon po gibanju in igri prevladal. Kratko malo morajo na dvorišče in na ulico, podit se in izživet svojo potrebo po igri!
In čeprav sem se kot otrok (po drugi svetovni vojni) tudi sam pogosto ‘’šel vojno’’, me je pogled na igre sarajevskih otrok zmrazil: ker otroške igre, kot vemo, odsevajo odnose v ‘’odrasli’’ družbi, lesene puške kažejo vojno v vsej njeni okrutnosti! Kakšne travme nosijo s seboj današnji otroci, ki odraščajo v vojni! V Bosni, Ruandi, Somaliji, na Bližnjem vzhodu, v Kurdistanu in Čečeniji.
Naj torej ta poslanica o ustvarjalnosti otrok izzveni tudi kot zagovor njihove temeljne pravice do igre. In kot skrajno resno opozorilo odraslim, ki njihovo otroštvo spreminjamo v pekel: storimo vse, kar je v naših močeh, da se trpljenje otrok neha! Da otroci ne odrastejo prehitro!
Od tega je odvisna prihodnost tega našega edinega sveta.

 

 

boris_a_novak


BORIS A. NOVAK, rojen leta 1953 v Beogradu, pesnik, dramaturg, urednik, esejist, prevajalec in predavatelj na Filozofski fakulteti v Ljubljani, literarni teoretik, je tudi eden pomembnejših sodobnih slovenskih mladinskih pisateljev. Za svoje delo za odrasle je prejel nagrado Prešernovega sklada 1984, Jenkovo nagrado 1995 in Sovretovo nagrado 1989. Leta 1998 je prejel Častno listo IBBY za knjigo Mala in velika Luna.
matjaz_schmidt


MATJAŽ SCHMIDT (1948–2010), akademski slikar in ilustrator, je ilustriral številna besedila v revijah, mnoge slikanice in mladinske knjige, poučne knjige in učbenike, ustvarjal je tudi strip in prirejal samostojne razstave. V letih 1998 in 2000 je bil član mednarodne žirije za Andersenovo nagrado. Leta 1998 je prejel Častno listo IBBY za slikanico Prokofjeva Peter in volk.

 

 
 

Novice

Razpis za priznanja in nagrado Slovenske sekcije IBBY 2020 p

News image

Slovenska sekcija IBBY – letos enajstič – objavlja razpis za...

več...

Andersenova in druge nagrade IBBY 2020

News image

Andersenovi nagrajenki in nagrajenci drugih dveh IBBY nagrad...

več...

Bralna akcija ob 2. aprilu - do kraja leta 2020!

News image

  Bralnospodbujevalna akcija Slovenske sekcije IBBY in Mest...

več...

Praznovanje 2. aprila – mednarodnega dneva knjiga za otroke

News image

Mednarodni dan knjig za otroke praznujemo 2. aprila, na ro...

več...

Mednarodni dan knjig za otroke 2020/ICBD 2020

News image

Slovenska sekcija IBBY je pripravila poslanico in plakat ob ...

več...